Slovenija 
Pregled
- Konkurenčnost družbe znanja
- Inovativni proizvodi in storitve
Konkurenčnost družbe znanja
V letu 2002 je Evropski svet ugotovil, da se bodo do leta 2010 skupni izdatki za raziskave, razvoj in inovacije v Evropski uniji (EU) zvišali na 3 % bruto domačega proizvoda (BDP). Avstrija se je temu cilju že zelo približala. S tem je Avstrija ena od redkih držav EU, ki bo ta ambiciozni cilj Evrope lahko dosegla.
Bruto domači izdatki za raziskave in razvoj (RR) v odstotkih BDP (raziskovalna kvota) v Avstriji z 2,43 % v letu 2006 občutno presegajo povprečje EU. Investicije tujih podjetij ter RR ustanov so se v Avstriji od leta 1995 do 2005 za kar šestkrat povečale in trenutno znašajo cca. 17 % celotnih izdatkov za raziskave in razvoj. Domača industrija je svoje izdatke za RR v zadnjih desetih letih podvojila. Za prihodnost se pričakuje, da se bodo skupni izdatki za RR do leta 2010 povišali za še okoli 9 %.
Izvozna statistika dokazuje rastočo kompetenco avstrijskih podjetij v tehnološkem sektorju. Če je delež izvoza visoke tehnologije v letu 1993 znašal le 8,2 % skupnega avstrijskega izvoza, je ta v letu 2003 znašal že 15,3 % - višje kot ustrezna vrednost gospodarske sile Nemčije. Najsibo področja kot biotehnologija, programska oprema , nanotehnologija alitelematika, avstrijska podjetja veliko vlagajo, da bi lahko ponudila inovativne proizvode in storitve, primerne tudi za izvoz, na nacionalni in mednarodni ravni.
Raziskovalno okolje v Avstriji
V avstrijski raziskovalni deželi univerze, strokovne visoke šole, dodatni in neodvisni izvenuniverzitetni raziskovalni inštituti ter raziskovalne mreže igrajo zelo pomembno vlogo. Obrtne raziskave pogosto najdemo v inovacijam prijaznih malih in srednjih podjetjih.
Avstrija ima 21 univerz in univerzitetnih ustanov za podiplomski študij, ki tvorijo težišče znanstvene raziskovalne kompetence. Izvenuniverzitetno raziskovanje se odlikuje po veliki raznolikosti raziskovalnih tem, organizacijskih strukturah in financiranju. Pri zadnjih raziskavah RR leta 2002 je bilo na področju izvenuniverzitetnega raziskovanja (brez univerz, plus podjetniški sektor) dejavnih 2.321 inštitucij z okoli 29.014 zaposlenimi (izraženo v polni ekvivalenci).
