Zakonska določila o pogodbenem pravu urejata avstrijski Obči državljanski zakonik (ABGB) in Zakonik o podjetništvu (UGB), ki je začel veljati 1. januarja 2007 in vsebuje ustrezna določila za vse vrste podjetniških poslov.
Avstrijsko pogodbeno pravo temelji na načelu pogodbene svobode. Tako lahko pogodbene stranke svoje pogodbene odnose urejajo svobodno, v kolikor pogodbena določila niso v nasprotju z moralo in zakoni. Pod pogodbo se razume soglasno izražena volja ponudbe in sprejema. Oblika ponudbe in sprejema ni posebej določena. V skladu z avstrijskim pravom so v celoti pravnomočni tudi ustni dogovori in, pod določenimi pogoji, soglasja v postopku sklepčnih dejanj (tihi sporazum). Obstaja pa nekaj izjem od oblikovne svobode, ki se nanašajo na sporazume o varščini, pogodbe o zavarovanju in nekatere dogovore s področja zaščite potrošnikov. Tovrstne pogodbe morajo biti v pisni obliki, da so veljavne. Še strožji predpisi veljajo za notarski akt. Notarski akt se uporablja zlasti v primeru ustanovitve družb in odstopov od deleža pri podjetjih z omejeno odgovornostjo.
Podjetniški posli se običajno sklepajo skladno s Splošnimi pogoji o poslovanju (AGB) ene izmed pogodbenic. Po avstrijskem pravu ti pogoji druge pogodbene stranke ne smejo nesorazmerno prikrajšati in veljajo le, v kolikor se druga pogodbenica s splošnimi pogoji o poslovanju strinja.