Paleta avstrijskih arhitekturnih velikanov, ki so ji dali identiteto, sega od Ota Wagnerja in Adolfa Loosa do Rolanda Rainerja in Predarlške gradbene šole (Vorarlberger Bauschule) ter vse do vizionarsko utopičnih arhitekturnih razširjanj Hansa Holleina ali Coopa Himmelblaua.
Odločilni elementi avstrijske stavbne kulture so:
Nove gradbene naloge, novi sloji investitorjev ter nove tehnologije so močno povečali raznolikost sodobne arhitekturne scene. Odlikuje jo nova generacija, ki kaže spekter slogov. Skupno jim je, da zavestno odsevajo tako kontinuiteto kot tudi diskontinuiteto zgodovinskih nazorov in se kažejo v samobitnih, avtonomnih slogih.