Slovenija
Geografski informacijski sistem v Avstriji
Kaj so geografski informacijski sistemi?
Geografski informacijski sistem (tudi: geoinformacijski sistem, kratko: GIS) je računsko podprt informacijski sistem in omogoča
- digitalno zbiranje in urejanje,
- shranjevanje in reorganizacijo,
- modeliranje in analiziranje
- ter alfanumerično in grafično izpisovanje
prostorskih podatkov.
Pri tem se geografski podatki obdelajo skupaj s stvarnimi podatki in programskimi atributi ter se povežejo znotraj GIS. To tvori osnovo za učinkovito analizo in oceno terena s pomočjo geoinformacijskega sistema.
Opis GIS tako opisuje
- tehnologijo,
- proizvode
- ter načrte za pripravo geografskih podatkov.
Področje uporabe geografskega informacijskega sistema
Geografski informacijski sistemi danes opravljajo visokokakovostne storitve na vseh področjih obdelave podatkov ter odločanja. Ker se njihova zmožnost nenehno povečuje, je GIS postal sinonim za preboj na področju obdelave prostorskih informacij. Industrija GIS se tako lahko veseli letne stopnje rasti.
Prostorski informacijski sistem (PIS)
Ta inštrument služi za odločanje in sestoji iz zbirke podatkov
- o razvoju prebivalstva, gospodarstva in poseljenosti,
- o izgradnji infrastrukture,
- o izrabi površin in,
- o virih, ki pritekajo v regionalne razvojne programe in prostorske načrte.
PIS podpira načrtovanje in razvoj pomembnih področij.
Zemljiški informacijski sistem (ZIS)
Zelo natančno pomožno sredstvo za odločanje na področju prava, uprave in gospodarstva ter načrtovanja in razvoja. V prvi vrsti se nanaša na geodetsko-tehnično upodobitev površine Zemlje v obliki digitalnega zemljevida in lastniških dokazil (zemljiška knjiga).
Komunalni informacijski sistem (KIS)
Opisuje informacijski sistem politične občine, ki sestoji iz geografskih podatkov ZIS in zračne slike.
Okoljski informacijski sistem (OIS)
Je inštrument za pripravo ekoloških informacij, ki sestoji iz več ekoloških podatkovnih baz in nudi učinkovite postopkovne in analizne metode za pridobivanje ekoloških podatkov najrazličnejših tem. Posreduje podatke za opis ekološkega stanja z ozirom na onesnaženost in ogroženost ter tvori osnovo za sprejemanje ukrepov za zaščito okolja.
Strokovni informacijski sistem (SIS)
To je posebna vrsta geoinformacijskih sistemov, ki podpirajo strokovne naloge in so potrebni za reševanje konkretnih strokovnih zahtev. Mednje še posebej štejejo posebne aplikacije kot npr. geografija, gradbeništvo, načrtovanje prometa in turistika.
Talni informacijski sistem (TIS)
Obsega podatke s področja pedologije ter geologije in v ožjem smislu vsebuje podatke o krajevni razporeditvi tipov tal in njihovih lastnosti ter med drugim strukturo tal, vsebnost humusa in pH vrednosti. To so ponavadi zelo zapletene, le v interdisciplinarnem sodelovanju vzpostavljene tvorbe, zato se TIS pogosto vključi v različne SIS (npr. kartiranje tal).
Mrežni informacijski sistem (MIS)
Ta inštrument zbira, upravlja, analizira in predstavlja podatke o obratnih sredstvih, ki se nanašajo na mrežno topologijo. Pri tem je v ospredju geometrična in grafična dokumentacija stanja storitev. Zato je MIS mogoče pripisati Sistemu za upravljanje zgradb. Še posebej podjetja za oskrbovanje ali odvoz smeti delajo s temi posebnimi oblikami geoinformacijskih sistemov.
Kompetenca iz Avstrije
V Avstriji se geodetski podatki obravnavajo centralno. Ta centralistična vrhovnost geodetskih podatkov ima v Avstriji že dolgo tradicijo. Cesar Franc Jožef I. je že v začetku 19. stoletja odredil izmero Donavskega cesarstva (»Donaureich«). Vse do danes Zvezni urad za meritve in geodezijo (BEV) na Dunaju zbira in upravlja geografske osnovne podatke Avstrije. Zato so avstrijski podatki – za razliko od nemških – enotni.
GIS grozd Salzburg, združenje 13 avstrijskih GIS podjetij, je bil ustanovljen v sredini 80-ih let v Salzburgu in je mednarodno priznan kompetenčni center za področje geo ved. Kompetenčno polje, ki ima tam sedež, je z naslednjimi ustanovami:
- leta 2004 ustanovljen Center za geoinformatiko (Z GIS) Univerze v Salzburgu
- Deželno raziskovalno družbo Salzburg research in
- od leta 2003 naprej Research Studio iSpace
znanstvena komponenta in poleg tega stičišče za množico malih in srednje velikih podjetij. Ta mala in srednje velika podjetja so bila v veliki meri ustanovljena s strani absolventov Univerze v Salzburgu in se pri svojem delovanju osredotočajo na področje geoinformatike.
Grozd GIS Salzburg je na podlagi svoje velikosti in raznolikosti ponudbe edinstven v mednarodnem prostoru. Navzven predstavlja geoinformacijsko kompetenčno polje in regijo Salzburg uvršča kot GIS kompetenčni center Avstrije. Podjetja, ki sodelujejo v grozdu GIS, nudijo celostno paleto
- storitev prostorskih oz. geografskih zbiranj podatkov,
- organizacije podatkovnih baz,
- analiz informacij,
- vizualizacije
- ter komunikacije,
- vključeno v obširno projektno kompetenco.
Salzburg se vsako leto spremeni v stičišče nemško govorečega GIS sveta, saj v mestu poteka simpozij in strokovni sejem za uporabno geoinformatiko (AGIT). Die AGIT je najpomembnejša platforma za izmenjavo izkušenj, spoznavanje novih razvojev in predstavitev inovativnih projektov.
Avstrijsko krovno združenje za geografske informacije (AGEO) je strokovno razširjeno združenje vseh, ki se zanimajo za GIS v Avstriji, in je odgovorno za njihovo zastopanje znotraj Avstrije in v mednarodnih organizacijah. Od leta 2004 naprej imajo zvezne dežele Avstrije tudi svoj skupni portal, preko katerega je možen centralni vpogled v razpoložljive geografske podatke. Na straniwww.geoland.at avstrijske zvezne dežele nudijo prost dostop do pomembnih strokovnih geografskih podatkov in so s tem naredile pomemben korak v smeri liberalne avstrijske politike ravnanja z geografskimi podatki.
Poleg GIS združenj (AGEO, Z_GIS) in grozda GIS-Cluster Salzburgter posameznih tehnoloških parkov(Beljak, Zell am See) se v Avstriji že nahajajo številni univerzitetni inštituti s poudarkom na geo vedi.Na tehničnih univerzah v Gradcu in na Dunaju je izvrstna ponudba študijskih programom na to temo. Na Strokovni visoki šoli Technikum Kärnten obstaja možnost študija po študijskem programu „Geoinformacija“. Nadalje Center za geoinformatiko Univerze v Salzburgu nudi UNIGIS študij na daljavo ob delu ter seminarje s področja geo znanosti.
