Slovenija
Turistično izobraževanje in nadaljnje usposabljanje
- Splošno o avstrijskem izobraževalnem sistemu
- Izobrazba vajencev
- Poklicne srednje šole
- Poklicne višje šole
- Strokovne visoke šole
- Univerze
- Izobraževanje odraslih
Splošno o avstrijskem izobraževalnem sistemu
Avstrijski izobraževalni sistem sestoji iz naslednjih področij:
- šolska izobrazba
- izobrazba vajencev
- visokošolska izobrazba
- izobrazba odraslih.
Nazorno predstavitev izobraževalnih poti v Avstriji najdete tukaj: Grafika
[gif, 35.1kb]
Šolska izobrazba
Šolska obveznost se prične pri 6. letu starosti in traja devet let. Avstrijske državne šole so načeloma brezplačne in splošno dostopne.
Po štirih letih osnovne šole je mogoče izbirati med štirimi leti višjih razredov na ljudski šoli ali splošnimi izobraževalnimi višjimi šolami. Slednje se delijo na štiri razrede nižje in štiri višje stopnje in se zaključijo z zrelostnim izpitom, ki dokazuje zrelost za visokošolski študij.
Poklicne srednje šole (npr. strokovne šole, trgovske šole) obsegajo od ene do štiri stopnje šolanja in naj bi učencem posredovale strokovno znanje, ki je potrebno za izvajanje določenega poklica. Poklicne višje šole (npr. trgovska akademija) obsegajo pet stopenj in naj bi posredovale splošno in strokovno izobrazbo. Zaključek poteka z opravljanjem zrelostnega oz. diplomskega izpita, ki omogoča nadaljnji študij.
Nadgrajevalni tečaji naj bi absolvente poklicnih srednjih šol privedli do izobraževalnega cilja poklicne višje šole. Predavanja oz. kolidži naj bi absolventom splošnih izobraževalnih višjih šol posredovala dopolnilne učne vsebine poklicne višje šole.
Izobrazba vajencev
Izobraževanje vajencev predpostavlja uspešen zaključek obvezne šole (9. stopnja šolanja) in temelji na načeludualnega sistema:
Izobraževanje v obratu
- poklicno specifične spretnosti
- poklicno specifično znanje
Pouk v poklicni šoli
- posredovanje osnovnega strokovnega znanja
- dopolnitev usposabljanja v obratu
Pripravniško usposabljanje večinoma poteka v obratih, dopolnjuje pa ga še splošen pouk v poklicni šoli. Za osnovo poklicnega izobraževanja služi vajeniška pogodba, ki se podpiše med upravičencem do šolanja vajencev in vajencem. Vajenec od obrata, ki izobražuje vajence, prejme vajeniško nadomestilo, določeno v kolektivni pogodbi. Ta oblika izobraževanja se zaključi z vajeniškim zaključnim izpitom.
Visokošolska izobrazba
Visokošolska izobrazba obsega ponudbo
- strokovnih visokih šol in
- univerz.
Strokovne visoke šole s svojimi dodiplomski in podiplomskimi oz. magistrskimi programi nudijo znanstveno utemeljeno in praktično poklicno izobraževanje na univerzitetni ravni. Poklicna praksa je večinoma del te izobrazb, ki se zaključi z diplomskim ali magistrskim delom.
Univerze nudijo dodiplomske, podiplomske in doktorske študijske programe in so odgovorne za znanstveno poklicno izobraževanje ter šolanje znanstvenega podmladka ter raziskovanje. Vsak posamezen študij se zaključi z diplomskim, magistrskim ali doktorskim delom.
Izobraževanje odraslih
Tu razlikujemo med
- splošnim izobraževanjem odraslih (npr. splošna izobrazba, šolanje osebnosti) in
- poklicnim izobraževanjem odraslih (poklicno dodatno ali nadaljevalno izobraževanje).
Internacionalizacija
Ob koncu 1990-ih let začet "bolonjski proces" je prinesel boljšo primerljivost visokega šolstva v Evropi in poenostavitev priznavanja diplom tako doma kot tudi v tujini. Ta vzpostavitev evropskega visokošolskega prostora podpira internacionalizacijo terciarnega izobraževalnega sektorja in krepi konkurenčnost.
Tudi Avstrija se je opredelila za ta stalni proces čezmejnega pretoka know-howa. V številnih panogah – tako tudi v turizmu – je ta internacionalizacija najvišjega pomena. To se je začelo že z mednarodno izmenjavo študentov (npr. Sokrates) in s prakso v tujini (npr. Leonardo da Vinci) med študijem in se bo v poklicni praksi nadaljevalo s čezmejnimi partnerstvi in projekti. Primer za podporo izvoza avstrijskega turističnega know-howa na področju usposabljanja in nadaljnjega izobraževanja, raziskovanja in svetovanja je spletni portal tourism-knowhow.atZveznega ministrstva za gospodarstvo in delo.
