Idejo o »15-minutnem mestu« je razvil Carlos Moreno, profesor za kompleksne sisteme in pametna mesta na pariški univerzi Sorbonne. Pri tem konceptu gre za to, da so ključne storitve za vsakdanje življenje dosegljive v največ 15 minutah hoje ali vožnje s kolesom. Od doma do trgovine, parka, šole ali zdravstvene oskrbe – vse v manj kot četrt ure brez uporabe okolju škodljivih prevoznih sredstev. Cilj je ustvariti bolj kompaktne, pešcem prijazne skupnosti, v katerih so ljudje manj odvisni od avtomobilov.
Leta 2024 je Vittorio Loreto s svojo raziskovalno skupino razvil metodo, ki ponazarja, v kolikšni meri določeno urbano območje ustreza konceptu »15-minutnega mesta«. Loreto je profesor za fiziko kompleksnih sistemov na rimski univerzi Sapienza in ustanovitelj »Sony Computer Science Laboratories« v Rimu. Obe ustanovi sta povezani tudi z raziskovalnim središčem Wiener Complexity Science Hub.
Raziskava je bila objavljena v reviji Nature in kaže, da se v svetovnem merilu številna evropska mesta uvrščajo zelo visoko glede dostopnosti storitev. Med njimi so na primer Milano, København, Lizbona in Pariz. V primerjavi s tem morajo prebivalci mest v ZDA, Afriki in delih Azije pogosto premostiti precej daljše razdalje, da bi zadovoljili osnovne potrebe. Ena od ugotovitev raziskave je, da je lahko »15-minutno mesto« za določene lokacije smiseln razvojni cilj, hkrati pa ni univerzalna rešitev za vse urbane izzive po svetu.
Avstrijska mesta so se v analizi dobro odrezala. Najboljša tri so bila: Gradec, kjer lahko 92 % prebivalcev dostopa do vseh ključnih storitev v 15 minutah peš, sledi mu Dunaj z 91 % in Innsbruck z 89 %.
Dunaj velja v mednarodnem merilu za pešcem prijazno mesto: več kot tretjino vsakodnevnih poti prebivalci opravijo peš. Da bi ta trend še naprej spodbujali, se v mestu izvajajo različne iniciative – od širitve mreže pešpoti, do širjenja pločnikov, vzpostavljanja novih pešcon in ureditev kolesarskih poti. Takšni urbanistični ukrepi imajo tudi številne pozitivne učinke na kakovost mestnega zraka, zmanjšanje nepropustnosti tal ter hrupa. Med prijetnimi stranskimi učinki so poleg tega živahnejše soseske in višja kakovost bivanja v javnem prostoru.
