Vodilna ideja trajnostne gradnje je spoznanje, da so ekonomija, ekologija in družba prepletajoči se sistemi. Trajnostno stavbo odlikuje visoka ekološka, ekonomska in sociokulturna kvaliteta. To daje dodano vrednost okolju in družbi. Stavbeni sektor je po porabi energije in izpustih CO2 po vsej Evropi s 40% deležem krepko pred prometom in industrijo. Uporaba novih tehnologij pri gradnji stavb ima zatorej ogromen potencial za prihranke. Energijsko učinkovite stavbe predstavljajo bistveno dopolnitev obnovljivih virov energetskih nosilcev, ko je v ospredju smiselna podnebna strategija.
Trajnostna gradnja ima mnogo odtenkov in potrebuje posebno načrtovanje, pravilne materiale in strokovno pravilno izvedbo. Na področju stavbene tehnologije se je Avstrija v zadnjih 20 letih razvila v eno izmed vodilnih držav. Paleta sega od zelo modernih oken in vrat preko prezračevalnih sistemov za pasivne hiše do avtomatskih naprav za ogrevanje na biomaso in solarnih naprav. In seveda sodi k avstrijski strokovnosti tudi certificiranje stavb. Stranke z vsega sveta najdejo v Avstriji strokovnjake za
- storitve s področja načrtovanja in svetovanja,
- gradbene materiale,
- stavbeno tehnologijo,
- obnovljive vire energije,
- raziskovalno in razvojno dejavnost.
Avstrijska podjetja niso uspešna zgolj na področju novih konceptov trajnostnih stavb. Vedno pogosteje se pri modernizaciji in sanaciji obstoječih stavb energijska učinkovitost tako poveča, da se stroški obratovanja bistveno zmanjšajo.
Paradni projekti - mednarodni zgled
Avstrijski ponudniki na vseh področjih zelene gradnje zavzemajo vodilna mesta. To je razvidno iz marsikaterega demonstracijskega projekta - kot primer lahko izpostavimo LISI hišo. Ta predstavlja avstrijski prispevek k tekmovanju Solar Decathlon, ki je najpomembnejše tekmovanje na področju solarne in trajnostne gradnje. LISI hiša kombinira v stanovanjski zgradbi, ki si jo je finančno možno privoščiti, modularno gradnjo z lahkimi elementi, ekološke materiale in obnovljive vire energije. LISI hiša proizvede dovolj energije, da lahko pokriva dnevne potrebe stanovalcev.
Drug primer je pisarniška stolpnica z viškom energije na kampusu TU Getreidemarkt: to je prva stolpnica na svetu, ki v električno omrežje daje več električne energije kot jo je potrebno za obratovanje same stavbe.
In potem je tukaj še lesena stolpnica „HoHo Dunaj“ z deležem lesa v višini okoli 75% od pritličja navzgor. S to stolpnico so načrtovalci postavili smernice za trajnostno gradnjo, prijazno do virov in tako prispevali svoj delež k zaščiti podnebja. Kajti en kubični meter vgrajenega lesa atmosfero razbremeni za eno do dve toni CO2.
Ti enkratni avstrijski projekti v vseh delih ustrezajo najvišjim arhitekturnim zahtevam in presegajo podnebne cilje EU. Številni avstrijski strokovnjaki, ki se poznajo preko demontracijskih projektov, mednarodno nastopajo skupaj, da zapolnijo vrzeli med načrtovanjem in izvedbo, pa tudi da vzpodbudijo nadaljnje inovacije. Na tak način so bile npr. v Kanadi in na Indoneziji izvedene prve pasivne hiše. Kajti energijska učinkovitost po vsem svetu močno pridobiva na pomenu. Za prihodnost pomeni to še naprej povečano mednarodno zanimanje za avstrijski razvoj.