V Avstriji se na splošno ne proizvajajo masovni izdelki, ampak izredne raritete. Za to so odgovorna številna MSP, ki se zavedajo pomena kakovosti. Večino izmed 9.000 vinogradniških posestev predstavljajo majhna družinska podjetja, v katerih pogosto sodelujejo kar tri generacije.
Žganjekuha ima v Avstriji dolgo zgodovino. Nekateri obrati še vedno posedujejo monopol iz 18. stoletja za žganjekuho. Že približno dve leti obstaja tudi majhna, a perefinjena scena profesionalnih žganjarjev, ki se trudijo za novo kulturo kvalitetnega žganja.
Mednarodni trend v povezavi s Craft pivom je opazen tudi v Avstriji in prinaša kreativne in edinstvene izdelke. Avstrijska piva so zaradi svojega polnega okusa cenjena po vsem svetu.
Kakovost
Avstrijska vina in sladka vina so priljubljena po vsem svetu. Njihovo kakovost zagotavlja strogi avstrijski vinski zakon. S pomočjo avstrijskega vinskega marketinga (ÖWM) poteka vzpodbujanje izvoza, npr. v Azijo, in tako je o kvaliteti prepričanih vedno več mednarodnih strank.
Samostojni, nezamenljivi karakter avstrijskih vin je rezultat posrečene kombinacije velikih površin, vinogradniške tradicije, ki izvira že iz starih rimskih časov, in strastnih pridelovalcev.
Pravi zaklad so stare, avtohtone sorte z neizpodbitnim prvakom zelenim veltlincem. Vplivni vinski kritiki in gurmanske revije štejejo avstrijske velike veltlince med pomembna svetovna bela vina.
V mednarodni primerjavi sodijo kvalitetna žganja iz Avstrije med najboljša. Avstrija je dežela z raznovrstnimi kulturami sadnega drevja in ima tako dobro osnovo za sadna žganja.
Avstrijski vinarji, pivovarji in proizvajalci žganih pijač vzpostavljajo mednarodna tržišča in intenzivno skrbijo za njih. Na svetovnem tržišču so še posebej uspešni zelo kvalitetni nišni izdelki.
Trajnost
Trajnost predstavlja v vinarski industriji, pivovarstvu in žganjekuhi že vrsto let zelo pomembno temo. Vinogradništvo je zelo intenzivna oblika poljedelstva, kajti potrebuje sredstva za zaščito in nego rastlin, gnojila, veliko dela s stroji in s tem tudi veliko energije in vode. Približno 20% vseh avstrijskih vinogradov že obdelujejo po smernicah biološke agrikulture. Poleg tega je pridelovanje gensko spremenjenih rastlin načelno prepovedano.
Cilj trajnostnega vinogradništva je varovanje virov in pridelava s čim manj emisijami. To vključuje tudi predelovalne in prodajne verige. V skladu s tem nastajajo tudi trendovska oranžna in raw vina. Preusmeritev na bio, demeter oziroma oranžna vina je zato v tej branži ena najpomembnejüih tem prihodnosti.