Kaj imata skupnega aksolotl in kvantni računalnik? To, da sta dvema znanstvenikoma, ki raziskujeta v Avstriji, prinesla članstvo v Kraljevi družbi (Royal Society), primerljivo z »oskarjem za življenjsko delo« na področju naravoslovja. To visoko priznanje sta letos prejela Elly Tanaka in Peter Zoller ter se s tem pridružila izbrani druščini.
Elly Tanaka je biokemičarka, ki se ukvarja z raziskovanjem regeneracijske biologije. Raziskuje, kako lahko organizmi obnovijo kompleksna tkiva in organe ter katere genetske predpostavke so za to potrebne. Aksolotl je znan po svojih regeneracijskih sposobnostih. Ta mehiška repata dvoživka lahko obnovi ne le okončine, temveč tudi dele možganov. Prav zato se Elly Tanaka pri svojem delu osredotoča predvsem na to vrsto dvoživke. Njene ugotovitve pomembno prispevajo k razvoju novih oblik terapije v regenerativni medicini. Elly Tanaka velja za eno vodilnih strokovnjakinj na področju regeneracijske biologije v mednarodnem prostoru in trenutno vodi Dunajski inštitut za molekularno biotehnologijo (Institute of Molecular Biotechnology IMBA) Avstrijske akademije znanosti (Österreichische Akademie der Wissenschaften, Austrian Academy of Sciences).
Peter Zoller je teoretični fizik. V 90. letih prejšnjega stoletja je postavil temelje za razvoj kvantnih računalnikov in velja za enega od arhitektov sodobnega kvantnega raziskovanja. Njegovo pionirsko delo na področju tehnologije ionskih pasti je imelo na primer velik vpliv na nadaljnji razvoj eksperimentalnih raziskav. Njegova raziskovalna usmeritev se odraža tudi v soustanovitvi Inštituta za kvantno optiko in kvantno informacijo (IQOQI) pri ÖAW (Avstrijska akademija znanosti, Austrian Academy of Sciences) leta 2003. Peter Zoller je raziskoval in tesno sodeloval s teoretičnimi in eksperimentalnimi skupinami v vodilnih mednarodnih raziskovalnih centrih. Je eden najbolj citiranih avstrijskih znanstvenikov in že vrsto let velja za resnega kandidata za Nobelovo nagrado za fiziko.
Kraljeva družba (Royal Society) v Londonu je bila ustanovljena leta 1660. Je najstarejša neprekinjeno delujoča znanstvena družba na svetu in hkrati ena najuglednejših. Med njenimi člani so bili na primer Isaac Newton, Charles Darwin in Albert Einstein. Med nekdanjimi avstrijskimi predstavniki pa najdemo na primer Konrada Lorenza, Erwina Schrödingerja, Lise Meitner in Eduarda Suessa.
Pokazatelji vrhunskih dosežkov v znanosti niso le znanstvene nagrade, ampak tudi članstva v združenjih, kot je Kraljeva družba. Prav zato pomeni letošnje dvojno članstvo pomembno priznanje za avstrijski raziskovalni prostor. Trenutno v Avstriji deluje šest njihovih članov. Oba novo sprejeta člana raziskujeta področja, ki bodo pomembno oblikovala družbo v prihodnosti – znanosti o življenju in kvantne tehnologije.
Pred kratkim je bila objavljena tudi aktualna izdaja lestvice univerz „QS University Ranking“. Avstrijske visokošolske ustanove so v primerjavi z lanskim letom občutno napredovale, celo najbolj med vsemi evropskimi državami. Med več kot 1.500 ocenjenimi ustanovami se je šest avstrijskih univerz uvrstilo med najboljših 500. Tudi po merilih te lestvice je Avstrija na dobri poti na področju študija, poučevanja in raziskovanja.
