Evropski zeleni dogovor – Evropa želi postati podnebno nevtralna. Ta cilj bo mogoče doseči le, če bomo uspeli zmanjšati emisije CO₂ v letalskem sektorju. Zato potekajo intenzivne raziskave, kako naj bo videti pogonska tehnologija prihodnosti in kako je mogoče proizvesti trajnostna goriva.
Pri dolgih letih gorivo predstavlja kar 50 % obratovalnih stroškov. Katero gorivo je najbolj primerno in kako je treba prilagoditi pogonsko tehnologijo, da bo omogočala let? Odgovore na ta vprašanja trenutno iščejo tudi v laboratorijih FH Joanneum Graz v Avstriji. Zenkrat polagajo največ upov v vodik. Ta kot gorivo ne proizvaja emisij CO₂ in je pri pretvorbi v energijo učinkovitejši od kerozina.
Z vprašanjem, kako proizvajati trajnostno letalsko gorivo - „Sustainable Aviation Fuel (SAF)“ – se trenutno ukvarja projekt EU. Tej nalogi se od začetka leta posveča 11 raziskovalnih institutov iz 6 držav. Projekt »ToFuel« vodi Tehniška univerza v Gradcu. Cilj je razviti koncept biorafinerije, ki ne povzroča odpadkov, je CO2-nevtralna in proizvaja trajnostno in gospodarsko konkurenčno letalsko gorivo. Osnova za to so paradižnikovi odpadki.
Na lestvici najbolj konzumirane zelenjave na svetu je paradižnik na 2. mestu (za krompirjem). V solati, paradižnikovi mezgi, pasatah, kečapu, omakah, konzervah – torej ko gre za največkrat predelano zelenjavo, paradižnik zaseda 1. mesto. Rastlinjaki in sodobna tehnologija omogočajo celoletno pridelavo svežih sadežev, tako na Kitajskem, kot v Indiji, Turčiji ali v ZDA. Z letino 17 megaton paradižnika se EU uvršča na 3. mesto po proizvodnji. Vendar pa ni mogoče predelati celotne rastline: cvetovi, listi, stebla, lupine, semena in paradižniki neustrezne kakovosti se trenutno sežigajo ali odlagajo kot kmetijski odpadki. In tukaj se skriva velik potencial: iz ostankov, ki nastanejo ob predelavi paradižnika po vsej EU, bi lahko do leta 2030 pokrili približno 3 % trajnostnih letalskih goriv, potrebnih v Evropi, ocenjuje vodstvo projekta.
Od stebla do rezervoarja – tako bi se torej lahko glasil moto. Najprej je treba rastlinske ostanke predelati tako, da jih lahko mikroorganizmi učinkovito uporabijo. Na projektu preizkušajo v ta namen dve tehnologiji frakcioniranja: pri ekstruziji se biomasa obdela s toploto in tlakom, nato pa se z nenadnim padcem tlaka razgradi na celične komponente. Pri hidrotermalnem utekočinjanju se biomasa pod visokim tlakom in visokimi temperaturami pretvori v bioolje in biopremog. Obe metodi se podrobno preučujeta in primerjata. Nato sledi čiščenje dušikovih spojin, preden je bioolje mogoče oplemenititi v gorivo.
Poleg trajnostnega letalskega goriva se proizvajajo tudi gnojila, živalska krma in jedilno olje. V okviru projekta se preučujejo ekološki, ekonomski in družbeni vplivi tehnologij. Nenazadnje bi to lahko odprlo nov vir prihodkov za živilskopredelovalno industrijo.
Druga vroča sled Tehniške univerze Gradec vodi pod elektronski mikroskop. Da bi lahko pod mikroskopom preučevali biološke vzorce, jih je treba obdelati s kontrastnim sredstvom, ki omogoča boljšo prepoznavnost tkivnih struktur. Standardno uporabljeno sredstvo je uranylacetat. Zaradi varnostnih razlogov te zelo strupene in radioaktivne snovi ni dovoljeno uporabljati v vseh laboratorijih. Raziskovalci avstrijske univerze so zdaj odkrili, da espresso ni le enakovredna alternativa, temveč je poleg tega tudi okolju prijazna, neškodljiva in stroškovno ugodna. Navdih za test je prišel iz posušenih okroglih madežev v skodelicah za kavo, poskus pa so izvedli z vzorcem alg. Rezultati so bili obetavni, prav tako neposredna primerjava z uranylacetatom. Ponekod so bile vrednosti kontrasta celo boljše. Za široko uporabo v biološki elektronski mikroskopiji bodo potrebne nadaljnje raziskave različnih vrst tkiv. Tako kava spodbuja raziskave na več ravneh.
Slika prikazuje elektronsko-mikroskopski posnetek alge, ki je bila predhodno obdelana z espressom, da bi povečali kontrast.
