Zgodba o uspehu: Jadran na dosegu roke

Naj že v začetku povemo, da je pričujoč zapis ljubezenska zgodba. Ko je Herwig Ertl pred 14-imi leti obiskal Piranske soline v okviru strokovne ekskurzije za svojo knjigo "Preprosti užitki", ga je prevzelo navdušenje. Nad neverjetno kvaliteto, svežino ter lepoto rib, ki jih vzgaja Irena Fonda v kristalno čisti vodi v naravnem parku ob obali Pirana. Navdušen pa je bil tudi nad gospo Fonda osebno, predvsem nad njeno odločnostjo in energijo, ki jo spremljata na njeni poslovni poti.  

Iz prvih desetih pošiljk brancina, s katerimi se je Herwig Ertl takrat vrnil domov v kraj Kötschach-Mauthen na avstrijskem Koroškem, so se tekom let vzpostavile redne pošiljke svežih rib v avstrijski Beljak, kjer še danes gospod Ertl skrbi za to, da sveže ribe iz Jadrana na hiter način prispejo do njegovih strank.

Po zaslugi gospoda Ertla lahko prebivalci okolice Beljaka brez slabe vesti uživajo v svežih morskih dobrotah: preko spletne trgovine se lahko enkrat mesečno naročijo sveže ribe iz ribarnice Fonda, ki so strankam po pošti dostavljene prav pred hišni prag. V ponedeljek ribe ulovijo, v torek se odpravljajo pošiljke, v sredo pa so ribe že pri naročnikih. Spletna trgovina podjetja Edelgreissler pa ima v ponudbi tudi druge trajnostne in avtentične izdelke iz regije Alpe-Adria, na primer liker iz limon z olivnim oljem proizvajalca Sancin, piransko sol, sveže paradižnike proizvajalca De Carlo ter številne druge.

Gospod Ertl nam je v pogovoru zaupal več o izboru kakovostnih izdelkov, o njegovih življenjskih načelih ter o drugih aktivnostih podjetja Edelgreissler.

AA: V ponudbi imate "iskrene" in avtentične živilske izdelke. Kako preverjate kakovost Vaših izdelkov oz. na podlagi česa se odločate, katere izdelke vključiti v ponudbo?  

Brez "BIO-sem v redu" tudi "BIO certificirano" ni mogoče. Če spremenimo naše nakupovalne navade, lahko osebno odkrijemo pridelovalce, ki zagotavljajo "iskrene" ter ekološko pridelane izdelke. Povedano drugače: najti moramo pot do pridelovalcev, ki so z našim počutjem in zdravjem dobronamerno iskreni. Tiste, ki pridelujejo biološko in mogoče nimajo veliko certifikatov, so pa zato "BIO-sem v redu", saj se ukvarjajo s pridelavo edinega nadstandarda današnjega časa - tega, kar nam po naravni poti priskrbi mati narava. Da bi v tem nadstandardu lahko tudi uživali, pa moramo spremeniti tudi naše miselne navade ter se držati zlatega pravila: brez zavisti bomo imeli vsi dovolj. Prihodnost kulinarike ne vidim v zadovoljevanju fizioloških potreb, ampak v praznovanju edinstvenih okusov, ki pa jih lahko doživimo le ob uživanju izdelkov, ki so narejeni s srcem.   

Menim, da je veliko certifikatov in nagrad za biološko pridelana živila motiviranih s strani finančnih ugodnosti, saj je dandanes že kar nujno, da so vsa živila "bio" in "naravna". Poleg tega pa se je zaradi poplave označb težko odločiti za kar najbolj kvaliteten izdelek. Nakup je vselej dejanje zaupanja. Meni osebno je pri izboru izdelkov pomembno, da prihajajo od pridelovalcev, ki so "BIO", pa tudi "BIO-sem v redu". Njim ostajam zvest tudi sam.

AA: Kako svojo življenjsko filozofijo približate strankam in kupcem?

Že več kot 20 let se ukvarjam z organizacijo festivala Praznik okusov. Vrsto let se vračam k odličnim kuharjem iz regije Alpe-Adria ter jih poskušam približati širši publiki ter s tem ustvariti praznik okusov, ki zaznamujejo našo regijo. Zdi se mi pomembno, da se dogodek vedno odvija v domači kuhinji posameznega kuharskega ustvarjalca, torej tam, kjer se kuhar počuti najbolj suvereno. Dogodek smo že izpeljali v Hiši Franko v Kobaridu z Ano Roš, na gradu Socerb pri Milanu Graju, v Majeriji Mateja Tomažiča. Mogoče se ta koncept sliši nekoliko nenavaden, saj je običajna praksa organizacije takih dogodkov prav nasprotna, v smislu da kuharja iztrga iz domačega okolja. 

V spomin na številna nepozabna srečanja v okviru teh dogodkov sem ustvaril projekt "Grenz Geniale Wege" oz. čezmejne poti. Pri tem sem se opiral na željo povabiti moje stranke, da pri meni v trgovini poskusijo določen izdelek, ob tem pa jim predstaviti samega pridelovalca ter zgodovino kraja, od koder prihaja. Če stranka kupi izdelek, bi ji s tem omogočil "potovanje" skozi našo regijo vse do pridelovalca živila. Čez nekaj časa se stranke z veseljem vračajo nazaj k meni v želji odkriti in izvedeti še več. Trgovina Edelgreissler, proizvajalec ter stranka - to je poslovni model, ki resnično deluje!

AA: Kako pa je epidemija Covid-19 vplivala na poslovanje Vaše trgovine? 

Za nami je zanimivo leto. Zelo nam je prišlo prav skrbno in kvalitetno delo s strankami že pred začetkom koronakrize. Ob izbruhu epidemije ter ob sprejetju omejitve gibanja smo se osredotočili na dostavo živil na dom. Spoznali pa smo, da so tudi v poslu družina ter prijateljski odnosi na prvem mestu. Moja starša pri svojih 82 letih še vedno pomagata v trgovini, šteje se 22-to leto, odkar sta se uradno upokojila.   

Naše stranke tudi med koronakrizo niso bile prikrajšane za nobeno od dobrot iz naše ponudbe, tudi zato, ker so se na drugačen poslovni model prilagodili proizvajalci živil. Nenazadnje smo se osredotočili na digitalizacijo poslovanja. Optimizirali smo našo spletno trgovino, ki je postala ena od osrednjih dejavnosti podjetja. 

AA: Nam lahko zaupate srečanje ali pa dogodek, ki Vam je še posebno ostal v spominu?

Menim, da vsako srečanje, vsak človek lahko obogati naše življenje. Še posebno rad se spominjam srečanja takratnega župana Petra Bossmana z gospo Ireno Fonda, ki sem ga omogočil po lastni iniciativi. Gospod Bossman je bil v ribogojnici Fonda prvič, nad visokim obiskom pa je bila navdušena tudi gospa Irena. Takratnega župana Bossmana sem v nadaljevanju seznanil tudi z evropskim komisarjem Johannesom Hahnom, iz česar so sledili nadaljni skupni projekti. Tako izgleda nesebično čezmejno povezovanje! 

AA: Kaj si pa želite v prihodnosti, še posebno v okviru razvoja regije Alpe-Adria?

Predvsem to, da se mi, ekipa trgovine Edelgreissler ter vsi regionalni proizvajalci, nikoli ne utrudimo od skupnega sodelovanja, ker bi menili, da nam je, na primer, uspelo. Ali pa, ker smo tako ali tako zadovoljni. Menim, da bi nam ta utrujenost vzela precej energije, ki bi jo sicer lahko porabili za osebni razvoj. Veselje nad skupnimi uspehi, zadovoljstvo vseh ter vsakodnevni iskreni stiki nas motivirajo, da se razvijamo naprej. Ko bomo ponovno lahko potovali, bomo lahko obiskali kraje, ki so za nas posebnega pomena ter še bolj intenzivno uživali v sedanjem trenutku. Tudi zato, ker se bomo zavedali, da ni nič samoumevno.