Zgodba o uspehu: Prihodnost mobilnosti je električna

Dušan Lukič sodi med vodilne slovenske strokovnjake na področjih e-mobilnosti, novih oblik trajnostne mobilnosti in digitalizacije mobilnosti. V več kot dvajsetletni karieri je kot avtomobilistični novinar in urednik preizkusil več tisoč različnih avtomobilov. Odkar je sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja prvič sedel za volan električnega avtomobila, ga ta tematika neustavljivo privlači. Leta 2019 je novinarske vode zamenjal za ustvarjanje novih konceptov in storitev. V podjetju Porsche Slovenija vodi projekt Nova mobilnost.

AA: Gospod Lukič, kakšna je po Vašem mnenju prihodnost mobilnosti – po svetu, v Evropi ter v Sloveniji?

Električna, a to je le prvi korak – sploh, če e-mobilnost vidimo le kot električne avtomobile. Ti so seveda osnova, a potrebujejo tudi primerno javno in zasebno infrastrukturo, torej javne polnilne postaje ter možnost polnjenja doma - in v službi. Električna energija za polnjenje naj bo zelena in če se le da, lokalnega izvora (na primer lastne sončne ali vetrne elektrarne). Vsi ti sistemi pa morajo biti digitalno povezani ne le med seboj, da ustvarijo preprosto, enotno uporabniško izkušnjo, ampak tudi z drugimi okolji. Zamenjati običajne avtomobile za električne ni dovolj, treba je uporabljati tudi druge načine transporta in na mobilnost gledati kot na storitev, kot na celoten ekosistem. Pri tem imam v mislih lasten električni avto, souporaba (car sharing) električnih vozil, javni promet, kolesa …

AA: Kam na zemljevidu e-mobilnosti uvrščate Slovenijo, tudi v primerjavi z drugimi evropskimi državami?

Nismo na repu, a tudi v samem vrhu, kjer bi lahko bili, nismo. Javna polnilna infrastruktura je ta hip še ustrezna, cena elektrike dovolj nizka, je pa prodaja električnih avtomobilov prenizka, saj imamo izjemno nizke subvencije. Na primer: subvencija za električno vozilo pri nas je 4.500 evrov, v Nemčiji, z veliko višjim standardom, pa dvakrat tolikšna. Iz tega razloga smo pri prodaji električnih avtomobilov zdrsnili daleč za razvite države. Tudi polnilno infrastrukturo, tako javno kot zasebno, bo potrebno še naprej graditi, predvsem pa skrbeti, da bo pametna in povezana, saj bomo lahko le tako zagotovili, da ne bo težav z dobavo elektrike. In smo spet pri subvencijah: v Avstriji je ta za postavitev polnilnice 80-odstotna, pri nas pa je ni.

AA: Kako ocenjujete stanje polnilne infrastrukture v Sloveniji?

Ta hip je še ustrezna, še posebej ob avtocestah ter v večini večjih mest. Vendar smo pri večjih mestih (z izjemo Ljubljane) že rahlo na meji ustreznosti, v nekaterih manjši krajih ali bolj razpršeno poseljenih krajih pa pod njo. Dodatna težava so prebivalci blokov, kjer ni lastniških parkirišč. Ti sploh nimajo možnosti namestitve lastne polnilne postaje, država in lokalne skupnosti pa o tem razmišljajo premalo. Sami smo se z našo blagovno znamko MOON in še z nekaterimi partnerji že lotili projektov rešitev za to težavo, a brez sodelovanja lokalnih skupnosti seveda ne bo šlo. Velika težava je tudi zakonodaja, ki močno omejuje postavitev zasebnih polnilnih postaj v večlastniških zgradbah, namesto da bi uvedla t.i. »pravico do polnjenja«, torej možnosti namestitve lastne polnilnice na lastniško parkirno mesto brez potrebe po soglasjih solastnikov skupnih delov večstanovanjske stavbe.

AA: Kaj bi bilo po Vašem mnenju potrebno spremeniti, da bi se več ljudi odločalo za nakup električnega vozila? Kako gledate na razpoložljive finančne spodbude za nakup, izbor vozil in modelov – pa tudi na ovire in prepreke, s katerimi se srečujejo uporabniki električnih vozil?

Seznam potrebnih ukrepov ni dolg: subvencije (direktne ali kot olajšava pri davkih) za nakup električnega avtomobila in polnilnice, subvencije za postavitev javne polnilne infrastrukture, ukinitev plačevanja omrežnine za priključno moč za polnilnice (ta namreč dela javno polnjenje popolnoma stroškovno in cenovno neučinkovito), spremembe zakonodaje za večstanovanjske zgradbe (»pravica do polnjenja«). Ponudniki storitev polnjenja pa moramo poskrbeti, da bodo naše storitve in omrežja povezana, na primer, da bo uporabnik potreboval le eno kartico ali aplikacijo za polnjenje kjerkoli. Porsche Slovenija v navezavi z Elektro Ljubljana to že izvaja.