Avstrija ni le gospodarska velesila in dežela s strastnimi in inovativnimi podjetniki. Je tudi država kulture, ki živi svoje običaje in tradicije. Številna kulturna prizorišča in prireditve obljubljajo posebna doživetja. Nekatera od teh je UNESCO (United Nations Educational, Scientific and Cultural Organization) razglasil za svetovno ali kulturno dediščino. S tem organizacija uresničuje svojo misijo varovanja in ohranjanja kulturne dediščine. To zajema kraje, spomenike, pokrajine in znamenitosti, pa tudi umetniške in ustno prenašane tradicije, družbene obrede, tradicionalne obrtne tehnike ter uprizoritvene umetnosti.
Na mednarodni dan nesnovne kulturne dediščine sredi oktobra je bil seznam razširjen za šest vpisov iz Avstrije. Poleg jodlanja, izdelave in znanja o tradicionalnih nošah iz doline Walsertal ter znanja in kulturnih praks, povezanih z redko pasmo goveda »Tux-Zillertaler Rind«, je bila na Unescov seznam nesnovne dediščine uvrščena tudi ena od dunajskih institucij: »Wiener Wurstelpraterkultur«.
Dunajski Wurstelprater sodi med najstarejše zabaviščne parke na svetu. Je priljubljena turistična znamenitost in zato mednarodno znan. Za razliko od primerljivih zabaviščnih parkov je Wurstelprater še danes prosto in brezplačno dostopen, zaradi česar predstavlja poseben prostor srečevanja in raznolikosti. Letno ga obišče sedem milijonov ljudi, ki lahko uživajo v več kot 200 atrakcijah in 50 gostinskih obratih. Poleg tega je predstavljal navdih, temo ali kuliso že številnim pisateljem, skladateljem in filmskim ustvarjalcem.
Nekoč je bilo to območje cesarsko lovišče, dostopno le plemstvu. Leta 1766 je cesar Jožef II. podaril zeleni park dunajskim prebivalcem kot prostor za oddih. Z odobritvijo za delovanje gostinskih obratov se je začelo tisto, kar še danes ustvarja poseben čar dunajskega Pratra. Svojih stojnic niso odprli le gostinci, kavarnarji in izdelovalci medenjakov, temveč so se jim pridružile tudi gugalnice, vrtiljaki in kegljišča. Tako se je poleg sprostitve v Prater naselila tudi zabava. Kabineti kuriozitet, lutkovna gledališča in strelišča, lajnarji, pevci iz dunajskih vinskih gostiln in ženski orkestri, »Benetke na Dunaju« (domnevno prvi tematski park na svetu), velikansko kolo ter sodobne, visokotehnološke atrakcije – Wurstelprater se je skozi zgodovino nenehno razvijal. To omogoča prenašanje izkušenj in znanja znotraj »praterskih družin«. Mnoge med njimi delujejo v Pratru že od 19. stoletja in imajo v lasti približno 90 % vseh obratov. Družine park dobro poznajo, ga že generacije oblikujejo in ohranjajo živega. V prepletu z obiskovalci tako nastaja edinstveno pratersko vzdušje.
Prav ta tradicija in kultura sta zdaj pridobili status nesnovne kulturne dediščine – ravno ob pravem času za letošnjo 260. obletnico dunajskega Wurstelpratra. Pot po Unescovi svetovni in kulturni dediščini se lahko torej začne na Dunaju in nadaljuje po vsej Avstriji.
