Zakonska določila o pogodbenem pravu urejata avstrijski Obči državljanski zakonik (ABGB) in Zakonik o podjetništvu (UGB), ki je začel veljati 1. januarja 2007 in vsebuje ustrezna določila za vse vrste podjetniških poslov.
Avstrijsko pogodbeno pravo temelji na načelu pogodbene svobode. Tako lahko pogodbene stranke svoje pogodbene odnose urejajo svobodno, v kolikor pogodbena določila niso v nasprotju z moralo in zakoni. Pod pogodbo se razume soglasno izražena volja ponudbe in sprejema. Oblika ponudbe in sprejema ni posebej določena. V skladu z avstrijskim pravom so v celoti pravnomočni tudi ustni dogovori in, pod določenimi pogoji, soglasja v postopku sklepčnih dejanj (tihi sporazum).
Obstaja pa nekaj izjem od oblikovne svobode, ki se nanašajo na sporazume o varščini, pogodbe o zavarovanju in nekatere dogovore s področja zaščite potrošnikov. Tovrstne pogodbe morajo biti v pisni obliki, da so veljavne. Še strožji predpisi veljajo za notarski akt. Notarski akt se uporablja zlasti v primeru ustanovitve družb in odstopov od deleža pri podjetjih z omejeno odgovornostjo.
Podjetniški posli se običajno sklepajo skladno s Splošnimi pogoji o poslovanju (AGB) ene izmed pogodbenic. Po avstrijskem pravu ti pogoji druge pogodbene stranke ne smejo nesorazmerno prikrajšati in veljajo le, v kolikor se druga pogodbenica s splošnimi pogoji o poslovanju strinja.
Avstrijsko pogodbeno pravo temelji na načelu pogodbene svobode. Tako lahko pogodbene stranke svoje pogodbene odnose urejajo svobodno, v kolikor pogodbena določila niso v nasprotju z moralo in zakoni. Pod pogodbo se razume soglasno izražena volja ponudbe in sprejema. Oblika ponudbe in sprejema ni posebej določena. V skladu z avstrijskim pravom so v celoti pravnomočni tudi ustni dogovori in, pod določenimi pogoji, soglasja v postopku sklepčnih dejanj (tihi sporazum).
Obstaja pa nekaj izjem od oblikovne svobode, ki se nanašajo na sporazume o varščini, pogodbe o zavarovanju in nekatere dogovore s področja zaščite potrošnikov. Tovrstne pogodbe morajo biti v pisni obliki, da so veljavne. Še strožji predpisi veljajo za notarski akt. Notarski akt se uporablja zlasti v primeru ustanovitve družb in odstopov od deleža pri podjetjih z omejeno odgovornostjo.
Podjetniški posli se običajno sklepajo skladno s Splošnimi pogoji o poslovanju (AGB) ene izmed pogodbenic. Po avstrijskem pravu ti pogoji druge pogodbene stranke ne smejo nesorazmerno prikrajšati in veljajo le, v kolikor se druga pogodbenica s splošnimi pogoji o poslovanju strinja.
Avstrija ima zelo liberalno urejeno devizno pravo. Avstrijsko devizno pravo temelji na veljavnih predpisih EU in avstrijskem zakonu o devizah (2004).Nadzor nad deviznim pravom v Avstriji je v pristojnosti Avstrijske nacionalne banke Österreichische Nationalbank (OeNB). V EU velja načelo prostega pretoka kapitala, zato ni pravnih omejitev za plačila in pretok kapitala med Avstrijo in drugimi članicami EU.
Tudi pri deviznih transakcijah z državami izven EU razen redkih izjem ni omejitev pri plačilih v okviru zunanje trgovine, investicij ali drugih transakcij ter pri iznosu kapitala, dividend, dobička in drugih prihodkov. Tuja podjetja imajo neomejen dostop do avstrijskega trga kapitala. V nekaterih primerih je devizne transakcije vseeno potrebno prijaviti pri OeNB, v glavnem za statistične namene.
Podrobnejše informacije o tem najdete pri:
Tudi pri deviznih transakcijah z državami izven EU razen redkih izjem ni omejitev pri plačilih v okviru zunanje trgovine, investicij ali drugih transakcij ter pri iznosu kapitala, dividend, dobička in drugih prihodkov. Tuja podjetja imajo neomejen dostop do avstrijskega trga kapitala. V nekaterih primerih je devizne transakcije vseeno potrebno prijaviti pri OeNB, v glavnem za statistične namene.
Podrobnejše informacije o tem najdete pri:
Österreichische Nationalbank
Otto Wagner Platz 3
1090 Wien
Austria
Za odobritev izvoza blaga iz Avstrije je potrebna ustrezna izvozna dokumentacija s posebnimi dovoljenji in potrdili o izvoru. Avstrija je kot članica EU prevzela evropske izvozne določbe. Tako je celoten izvoz oproščen carine in prometnega davka.
Pri izvozu v države, ki niso članice EU, je izvozna dokumentacija odvisna od:
Pri izvozu v države, ki niso članice EU, je izvozna dokumentacija odvisna od:
- vrednosti blaga,
- namembnega kraja blaga in
- tega, ali za izvoz blaga veljajo določene omejitve.
- izvoz blaga prijaviti pri pristojni carinski službi v Avstriji in
- predložiti transportno dokumentacijo, ustrezne račune in vsa potrebna izvozna dovoljenja.
V primeru mednarodnih pogodb ima poravnava sporov v arbitražnih postopkih v Avstriji odločilno prednost: avstrijske razsodbe so na podlagi mednarodnih sporazumov namreč izvršljive v skoraj vsakem pravnem redu. Republika Avstrija je podpisnica vseh bilateralnih in multilateralnih sporazumov, med drugim tudi Newyorške konvencije o priznavanju in izvrševanju tujih arbitražnih odločb (1958).
V skladu z avstrijskim pravom mora biti za pravnomočnost arbitražni dogovor sklenjen pisno. Za to je primerna tudi arbitražna klavzula, poslana preko elektronskega ali faks sporočila. Arbitražni dogovor se zlasti priporoča pri pogodbah z mednarodnim kontekstom. S pomočjo arbitraže je poravnava sporov razmeroma hiter postopek. Na koncu je izrečena razsodba, ki jo izvršijo tudi avstrijska državna sodišča.
Mednarodno arbitražno sodišče pri Avstrijski gospodarski zbornici, Internationales Schiedsgericht der Wirtschaftskammer Österreich; na Dunaju je priznana arbitražna organizacija. Kot mednarodni poravnalni svet za pravne spore uživa vse večjo priljubljenost in odločilno prispeva k ugledu Avstrije kot mednarodnega sedeža arbitraže.
V skladu z avstrijskim pravom mora biti za pravnomočnost arbitražni dogovor sklenjen pisno. Za to je primerna tudi arbitražna klavzula, poslana preko elektronskega ali faks sporočila. Arbitražni dogovor se zlasti priporoča pri pogodbah z mednarodnim kontekstom. S pomočjo arbitraže je poravnava sporov razmeroma hiter postopek. Na koncu je izrečena razsodba, ki jo izvršijo tudi avstrijska državna sodišča.
Mednarodno arbitražno sodišče pri Avstrijski gospodarski zbornici, Internationales Schiedsgericht der Wirtschaftskammer Österreich; na Dunaju je priznana arbitražna organizacija. Kot mednarodni poravnalni svet za pravne spore uživa vse večjo priljubljenost in odločilno prispeva k ugledu Avstrije kot mednarodnega sedeža arbitraže.
