Zgodba o uspehu: V Avstriji z oljkami premagujejo podnebne spremembe

Intervju avtorice Petre Šubic je bil objavljen v časniku Finance (TUKAJ).

»V Avstrijo smo prinesli oljke, prvi nasadi so na Gradiščanskem in še v treh zveznih deželah. Testiramo tudi, kako v Avstriji uspeva kaki. Tja bi radi pripeljali tudi druge sredozemske rastline, saj smo prepričani, da lahko le z novimi pristopi pomagamo avstrijskim kmetom pri prilagajanju na podnebne spremembe,« pravi Lukas Hecke iz podjetja Agro Rebels na Dunaju.

Podjetje je leta 2019 ustanovil skupaj z Danielom Rösslerjem, ki je deset let sodeloval pri različnih kmetijskih projektih v Afriki, Aziji in vzhodni Evropi, in fizikom Markusom Finkom, ki se spozna na drevesa in je med drugim raziskoval tudi, kako lahko rastline in drugi organizmi preživijo v vesolju. Četrti upornik proti podnebnim spremembam v ekipi pa je Markus Simhiert, kmet v Avstriji in oljkar v Španiji.

Zaradi podnebnih sprememb nekatere sorte oljk, ki so bolj odporne proti mrazu, že leta brez težav prenesejo zimo v najmilejših regijah srednje Evrope. Tam so poletja postala tako suha in vroča, da nekatere klasične kmetijske rastline ne dajo več želenega pridelka. V Avstriji je najmanj padavin v spodnji Avstriji, okolici Dunaja in na Gradiščanskem, ta območja so podnebne spremembe najbolj prizadele.

Višje temperature, manj padavin, pogostejše suše

Študija kmetijskega ministrstva za Avstrijo kaže, da se lahko temperature v ekstremnih primerih do leta 2080 dvignejo tudi do šest stopinj Celzija. Posledično bomo imeli daljša obdobja brez dežja in pogostejše suše. Prej so se pojavile vsakih 20 let, v prihodnje se bodo ponavljale vsakih pet let.

Zaradi podnebnih sprememb se bodo kmetijski pridelki, zlasti v vzhodni Avstriji, močno zmanjšali, treba bo ukrepati. »Kmetje se morajo prilagoditi tudi z gojenjem drugačnih kultur, kot so oljke, ki jih še pred tremi leti v Avstriji ni bilo. Nadaljujemo lahko tudi z gojenjem sredozemskega sadja in zelenjave, po obeh povpraševanje raste. Čas je, da krizo spremenimo v priložnost,« poudarja Hecke.

Od raziskav in testiranja do posla

Njihov poslovni model se začne z raziskavami, nadaljuje s testiranjem in konča s poslom. »Na začetku iščemo in proučujemo sorte sadja in zelenjave, ki so prilagojene na naše podnebje. Pri tem nam pomaga tudi univerza za naravne vire in vede o življenju na Dunaju. Trenutno raziskujemo možnosti za gojenje hibridnih sort oljk,« opisuje.

Nato izbrane sorte testirajo v pilotnem nasadu. S sortami oljk, ki so se pri testiranju najbolj izkazale, gredo v posel, če to potrdi študija tehnološke in ekonomske izvedljivosti projekta. Kmetom pomagajo urediti nasad, dajejo jim nasvete za gojenje in sprotna opravila v oljčniku, Agro Rebels pa želi postati največji ponudnik lokalnega oljčnega olja in drugih sredozemskih izdelkov v Avstriji ... Skupaj s partnerskimi kmeti že pridelujejo oljke, a ker so nasadi mladi, še nimajo resnih količin oljčnega olja za prodajo. V treh letih so pri 15 partnerskih kmetijah posadili 1.500 oljk 25 različnih sort.

Velik potencial za pridelavo in prodajo

»Prodajne možnosti so velike, saj je vsak Avstrijec leta 2018 porabil povprečno 1,2 litra oljčnega olja na leto, letna poraba pa naj bi se v prihodnosti povečala na najmanj štiri litre na osebo. Povpraševanje po regionalni hrani raste, s premikom od živalskih k rastlinskim maščobam bo oljčno olje postalo še bolj priljubljeno ... Na Gradiščanskem je leta 2016 bilo 8.471 kmetij, od tega je po naši oceni najmanj tri tisoč kmetij primernih za gojenje oljk. Leta 2030 bodo v Avstriji enake temperature kot v južni Evropi, domače sorte sadja in zelenjave bodo vse težje uspevale, kmetje bodo morali najti nove kulture. Dodaten vir prihodka lahko najdejo tudi v gojenju oljk,« je optimističen Lukas Hecke.

Podjetje Agro Rebels za zdaj še ne ustvarja velikih prihodkov, letošnji naj bi presegli dobrih sto tisoč evrov. »Če bodo za oljke navdušili nove kmete in povečali nasade, lahko uspemo. Vse oljčno olje Avstrija uvaža, možnosti za prodajo so velike,« je za konec povedal Lukas Hecke.