Avstrija je parlamentarna republika, ki temelji na načelih demokracije in delitve oblasti. Najvišji predstavnik države je zvezni predsednik, katerega mandatna doba traja šest let. Dvodomni parlament sestoji iz državnega zbora in zveznega sveta, ki sta nosilca zakonodaje. Zvezni vladi predseduje zvezni kancler.
DržavnopravnI TEMELJI
Zvezna ustava, Državna pogodba, Zakon o nevtralnosti ter Pristopna pogodba k Evropski uniji sestavljajo državnopravne temelje Republike Avstrije. Avstrija je od 1.1.1995 članica Evropske unije (EU).
Državni zbor
V Državnem svetu je trenutno zastopanih pet strank: tri vladne stranke - Avstrijska ljudska stranka (ÖVP), Socialdemokratska stranka Avstrije (SPÖ) in stranka Nova Avstrija in Liberalni forum (NEOS), kot tudi Svobodnjaška stranka Avstrije (FPÖ) ter Zeleni Avstrije (die Grünen).
Razporeditev sedežev
FPÖ | 57 mandatov |
ÖVP | 51 mandatov |
SPÖ | 41 mandatov |
NEOS | 18 mandatov |
GRÜNE | 16 mandatov |
Avstrijo trenutno vodi koalicija iz ÖVP, SPÖ in NEOS. V skladu z avstrijsko zvezno ustavo so naslednje volitve v državni zbor predvidene za leto 2029.
Zvezne dežele
Avstrija je kot zvezna država sestavljena iz devetih zveznih dežel. Tudi glavno mesto Dunaj tvori eno od devetih zveznih dežel. Vsako od zveznih dežel upravlja deželna vlada, na vrhu katere je deželni glavar.
Zvezna dežela | Glavno deželno mesto |
Dunaj | Dunaj |
Štajerska | Gradec |
Gornja Avstrija | Linz |
Solnograška | Salzburg |
Tirolska | Innsbruck |
Koroška | Celovec |
Spodnja Avstrija | St. Pölten |
Predarlska | Bregenz |
Gradiščanska | Eisenstadt/Železno |